Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več starodavnih romarskih poti, ki so iz različnih krajev vodile do svetišča svetega Jakoba v španski Composteli. Slovenska Jakobova pot ima štiri krake. Najbolj znana pot se začne na vzhodu Slovenije, v Slovenski vasi na meji s Hrvaško, in vodi vse do zahodne meje, do Trsta v Italiji. Sedma in osma etapa Primorske veje poti potekata po območju občine Postojna.
7. etapa: Logatec – Planina – Studeno (21,4 km)
Se prične v Logatcu ter vodi pohodnike čez Planinsko polje proti Planini, kjer se nahaja Cerkev sv. Marjete. V času jesenskih poplav na Planinskem polju, ko je cesta, ki pelje v Laze, poplavljena, je potrebno narediti ovinek, ki pot podaljša za poldrugo uro. Ko prispete v Planino, vas pot naprej vodi na Planinsko goro do romarske cerkve sv. Marije ter nato preko Lohače in Strmce do vasi Studeno.
8. etapa: Studeno – Podraga (31,3 km)
Iz Studenega se Jakobova pot vije skozi vasi Belsko in Bukovje do Predjame. Tu si lahko ogledate znameniti Predjamski grad, s katerim je povezana tudi legenda o roparskem vitezu Erazmu Predjamskem. Iz Predjame vas bo pot pripeljala v Šmihel pod Nanosom ter zatem v podnožje Nanosa, v vasico Strane, kjer si lahko pred vaško cerkvijo sv. Križa ogledate najdebelejšo ter po ljudskem izročilu tudi najstarejšo slovensko tiso. Glede na obseg debla bi po mnenju gozdarjev, utegnila biti stara od 500 do 600 let. Ljudsko izročilo pa vendarle trdi, da je bila zasajena že leta 350 našega štetja. Več kot 11 metrov visoko drevo stoji pred vaško cerkvijo, njen obseg pa meri 385 centimetrov. Po legendi, ki kroži med domačini, naj bi pod tiso pridigala celo sveti Ciril in Metod, ko sta čez Balkan potovala v Rim.
Od tukaj naprej vam Jakobova pot nudi na izbiro dve smeri: desno po pobočju Nanosa k cerkvi sv. Brikcija in do vrha Nanosa, od tam se spusti do cerkve sv. Hieronima in še nižje do cerkve sv. Nikolaja nad Podnanosom; druga smer pa poteka skozi Veliko Ubeljsko po Rebrnicah do Podrage v Vipavski dolini.
