Poleg cerkvice sv. Lazarja je grobnica Jurca zagotovo najopaznejši objekt mestnega pokopališča, kar nakazuje, da je bila last vplivne postojnske rodbine. Sakralni objekt je dal zgraditi na začetku 20. stoletja Fran Jurca (1845–1926), lokalni veleposestnik in ugleden trgovec z lesom, ki je živel v vili sredi mesta (Vila Jurca, danes je v njej sodišče) in je s svojo parno žago pod železniško postajo postavil zametke lesne industrije na Postojnskem.
Mavzolej izstopa s svojo zunanjo neoklasicistično arhitekturo in notranjo ureditvijo, ki jo zaokrožata stropna poslikava Marije z umrlim Jezusom Maksima Gasparija ter skulptura matere z otrokom Svitoslava Peruzzija. Celopostavni portretni figuri iz marmorja sta v naravni velikosti in upodabljata veleposestnikovo ženo Fani ter njunega sina. Po II. svetovni vojni je bila družina Jurca razlaščena, družinska grobnica pa prepuščena propadanju. Vse do leta 2006, ko se je Občina Postojna na pobudo umetnostnozgodovinske stroke in potomcev družine Jurca odločila objekt obnoviti. Projekt obnove, ki je potekala pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, se je zaključil leta 2016.
Grobnica je s svojima umetniškima upodobitvama ena redkih stvari v Postojni, ki je ostala od vplivne družine s preloma stoletja.
Za ogled notranjosti grobnice povprašajte v TIC Galerija.
Maksim Gaspari (1883–1980), slovenski slikar, ilustrator in restavrator, doma iz Selščka pri Cerknici. V njegovih delih prevladujejo motivi ljudskih običajev in krajine, pa tudi portretni motivi.
Svitoslav Peruzzi (1881–1936), slovenski kipar, rojen v Lipah na Ljubljanskem barju. Zaslovel je predvsem z nagrobno in dekorativno plastiko.
