Obisk te slikovite kraške doline, nastale iz kraške jame z udiranjem in rušenjem stropa, nikogar ne pusti ravnodušnega!
Oddih v senci stoletnih hrastov, razgled z veličastnega Velikega naravnega mostu, vrnitev skozi čas ob razvalinah cerkvice sv. Kancijana, osvežitev z jamskim zrakom pod slokim naravnim obokom Malega naravnega mostu ali sprehod po mehki podlagi urejene pešpoti ob visokoraslih hojah je vedno znova nepozabno doživetje …
Tu smo na popoldanskem sprehodu priča milijone let trajajočim geološkim procesom, ki so oblikovali to kraško dolinico. Zato nominacija Rakovega Škocjana za uvrstitev na seznam Svetovne naravne dediščine UNESCO sploh ne preseneča.
Rakov Škocjan je kraška dolina ob severnem vznožju Javornikov, nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame. To dokazujejo 42 m visoki Mali naravni most, 37 m visoki Veliki naravni most ter soteski za njima.
Po dnu ravnega ilovnatega dna vijuga potok Rak, obdan z lazi in poplavnimi travniki. Rak polnijo vode, ki se skozi podzemlje stekajo s Cerkniškega polja in izpod Javornikov. Rečica priteče na površje iz Zelških jam na vzhodni strani doline, ponikne pa v Tkalca jami na zahodnem delu.
Skupaj s Cerkniškim jezerom in Križno jamo je Rakov Škocjan razglašen za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje. Dolina je tudi prvi slovenski krajinski park, ustanovljen že leta 1949. Po dolini je, kot se za tako naravno znamenitost spodobi, speljana tudi naravoslovna učna pot.
