Težko je verjeti, da je v najboljših časih v Pivški kotlini delovalo približno 50 mlinov, še v začetku 20. stoletja kar 38, od tega na Pivki enajst, ob Nanoščici, ki je njen najpomembnejši pritok, pa šest. Poleg Pikcovega, Čadeževega, hudičevskega, korentanskega in Cenetovega mlina, o katerem smo pisali v ideji za izlet Ob meandrih Nanoščice, pa se lahko na sončen jesenski popoldan sprehodite tudi do »zagonskega malna«.

Tu so se nekoč vrtela kolesa pomembnega Geržinovega mlina, saj se Nanoščica kmalu zatem spusti proti Malemu Otoku in od tam naprej izteka v reko Pivko. Da mlin leži ob »pentlji«, rečemo zato, ker je tam Nanoščica ustvarila večjo zanko oziroma pentljo. Po danes zaraščenih travnikih so nekdaj v mlin in žago vozili kmetje iz Hrenovic in Hrašč. Ostanke drugih mlinov najdemo tudi v okoliških vaseh v flišni dolini tik ob porečju Nanoščice.

Do malna lahko dostopate iz vasi Zagon (krajša pot) ali Hrašče (daljša pot). Da maksimalno izkoristimo tople jesenske dni, smo se odločili, da vam predstavimo pot iz Hrašč. Jeklene konjičke lahko parkirate ob makadamski poti, na katero zavijete na koncu drevoreda, malo pred vstopom v vas Hrašče. Od tam nadaljujete po poti desno od Hrašč, čez star jekleni most, in tik zatem zavijete levo za ograjenim pašnikom.

Zemljevid poti je dostopen tukaj.

Pred vstopom na prostran borjač vam bosta pot prijazno prekrižala pokončni vitez in sopotnica sova – v drevo izklesana gozdna čuvaja, ki ju je ustvaril lokalni rokodelec.

Čas za fotko!
Pa naj bo nasmejan selfie (sebek), poklon vitezu ali vroče skovan meč v roki, delite jo z nami na ticgalerija@zavod-znanje.si ali FB in IG profil Visit Postojna.

Nekaj metrov naprej pridete do urejenega poslopja z enonadstropno stanovanjsko hišo iz klesanih kamnov, za katero je nekoč stal mlin, sezidan iz klesanih kamnov, in kjer je nekoč stala žaga venecijanka – danes je ni več, od mlina pa so ostala le še propadajoča vretena. Na zelenici poleg meandrov so tudi gugalnice in klopce, ker pa je to zasebna posest, ravnajte odgovorno do narave in poslopja.

Pot lahko tukaj obrnete nazaj proti avtomobilu ali pa se odpravite še naprej ob reki, ki vas vodi do manjšega zalivčka in zapuščenega čolniča. Pomembno in zaščiteno območje predstavljajo trstišča in travniki, čez katera se razliva Nanoščica, saj je to postaja ptic selivk, ki ob jesenskih in spomladanskih migracijah tu prenočujejo. Ravno zaradi zavitih meandrov, ki jih ustvarja reka, je območje dom tudi zelenomodremu, skoraj tropskemu in ogroženemu vodomcu. Pozorno poslušajte, mogoče boste slišali njegove žvižge.

Zagonski mlin je v času delovanja slovel po izvrstnem mletju bele in črne moke. Kot lahko preberemo v tretji knjigi Ljudje in kraji ob Pivki, so bile tam v času NOB javke, saj je bil mlin na samotni lokaciji. Partizani pa so se lahko oskrbovali tudi z moko.

Sami ali z družbo. Izkoristite vsako priložnost in se odpravite v naravo iskat čudovite razglede ter napolnite baterije.